April 26, 2024
Hennessy Court 3rd floor Sir John Pope Hennessy street Port-Louis
Lifestyle

21 Fevrie – Zourne Internasional Lang Maternel, Dev Virahsawmy : « Zordi, sa lang kreol-la finn vinn iniversel »

Pou lokazion Zourne Internasional Lang Maternel, Mazavaroo finn kontakte Dev Virahsawmy, enn ansien politisien, manb fondater MMMSP (Mouvement Militant Mauricien Socialiste Progressiste), manb fondater MMM (Mouvement Militant Mauricien), poet, dramatirz, pedagog e ki rekoni pou so bann zefor pou promouvwar Kreol-Morisien. Pou sa lokazion-la, Mazavaroo finn pran desizion pou piblie sa tex-la an Kreol-Morisien, lang maternel Lil Moris.

Dev Virahsawmy, ou rekoni pou bann zefor ki ou’nn fer pou fer Kreol-Morisien vinn lang nasional nou pei. Depi ou finn retournn Moris an 1967 apre ki ou finn al etidie liniversite Edinburgh, eski Kreol-Morisien finn konn enn lavanse ?

Mo panse ki li inportan pou koumans par fer enn istorik lor Kreol-Morisien. Nou bizin kone ki ena plis ki 60 lang kreol dan lemond. E ou ena plizier lang kreol ki zordi zot bann lang nasional. Bahasa Indonesia par exzamp, se enn lang kreol ki zordi inn vinn lang nasional ek lang ofisiel Lindonezi. Mo donn ou enn lot lexzamp ki boukou dimounn pa kone, lang angle, se enn lang kreol ki zordi lang nasional dan plizier pei. Alor, sa lang Kreol la, se enn fami lang.

Konsernan Kreol-Morisien, mwa mo apel li Morisien sinpleman, li lang maternel 90 % popilasion Moris. Sa se enn sif ofisiel sa, ou ena 90 % popilasion dan Moris ki ena kreol-morisien kouma lang maternel. Sa leres 10 % la li divize ant lezot lang kouma franse, angle, bhojpuri, eksetera. An tan ki lingwis, lang maternel nou apel li L1 e bann lang etranzer nou apel zot L2.

Kreol-Morisien finn konn enn avanse extraordiner, dan sans ki li finn byen devlope, li ena enn sintax ki byen devlope, li ena enn literatir ki byen ris e li ena enn sistem fonetik ki inik. Selma, nou ankor lwin avan ki Kreol-Morisien vinn lang nasional Lil Moris. Mo pou dir ou ki ena plizier konba ki pe fer, afin ki Kreol-Morisien rant dan Parlman, me mwa mo panse ki bizin fer Kreol-Morisien vinn lang nasional avan ki fer li rant dan Parlman.

Me sirtou seki mo panse pli inportan, se fer Kreol-Morisien vinn enn mwayin, enn mod anseyman dan bann lekol. Pou linstan, Kreol-Morisien li enn lang opsionel dan bann lekol. Lane dernie, konsey minis finn aksepte lintegrasion Kreol-Morisien dan grad 10, me li pa ankor vinn enn mod anseyman.

Kifer li inportan ki Kreol-Morisien vinn enn mwayin anseyman dan lekol ?

Mo pou donn ou bann sif ki veridik e ki ou kapav verifie. An 1994, 30000 zelev finn konpoz CPE, parmi sa 30000 zelev la zis 15000 finn rant dan segonder, e parmi sa 15000 zelev ki finn rant dan segonder-la, zis 5000 zelev ki finn pas HSC. Donk, lor 30000 zelev, zis 5000 zelev ladan ki konsidere kouma letre. Kan ou servi ou lang maternel kouma enn mod anseyman, apratisaz vinn pli fasil.

Selma zordi ou ena LPT (Ledikasyon Pou Travayer) ek Lalit ki pe fer enn travay pou apran dimounn kouma lir ek ekrir.

Efektivman, LPT, Lalit ek mwasi nou finn fer enn travay kot bann dimounn ki finn tonbe dan sistem, vinn enn tigit letre, me zot pa resli ariv sa nivo letre fonksionel-la. Ou ena 75 % popilasyon morisien ki pa vremem konn lir e ekrir bien. Donk tan ki nou pa servi Kreol-Morisien kouma enn mwayin anseyman, nou pou touzour ena sa nonb inkietan dimounn ki pa konn lir bien e ki pa konn ekrir byen la. Laprantisaz lang Kreol-Morisien, li koumanse depi dan vant mama, e li neseser ki sa lang kreol-Morisien la kontign devlope.

Ena sertin dimounn ki dir Kreol-Morisien se enn Franse kas-kase ki finn devlope pandan lepok lesklavaz, e mo pa dakor ditou ek sa. Pou mwa se enn lang ki finn pran nesans akoz li ti neseser pou ki bann esklav kapav esanze ant zot mem. Li finn ne depi enn nesesite.

Zordi, sa lang kreol la finn vinn iniversel, ou ena labib ki finn tradir an Kreol-Morisien, Quran osi finn tradir an Kreol-Morisien, e parey kouma ena Angle-Eropeen, Angle-Amerikin, Angle-Lenn, ou ena Kreol-Morisien, Kreol-Reyone, Kreol-Rodrige, Kreol-Seselwa, eksetera.

Souvan nou trouve ki dimounn asosie lang Kreol ek enn kominote spesifik. Ki ou lopinion lor sa ?

Nou bizin konpran ki term « Kreol » li polisemik. Polisemik vedir ki term la ena plizier sinifikasion. Moris par exanp se enn lil kreol, li ena so « la faune et la flore ». Osi, dapre diksoner Larousse, enn kreol se enn dimounn ki ena orizinn eropeen e ki finn ne dan bann ansien koloni eropeen. Ou trouve ki se pa neseserman enn dimounn nwar. Ti pe osi apel bann esklav libere kreol.

Kan enn dimounn li koz plizier lang, ariv enn ler li koz enn « pidgin ». Se enn mwayin kominikasion ki gramatikalman sinplifie e ki devlope ant de ou plizier group ki pena enn langaz an komin. So vokabiler ek so gramer limite e sorti depi plizier lang. Kan sa « pidgin » la evolie e vinn enn lang maternel, se la ki li vinn enn lang kreol.

Angle se enn lang kreol ?

Wi, Angle li enn lang kreol, mo mintenir sa e mo azoute ki dan Moris ena 3 lang Kreol : Kreol-Morisien, Kreol-Rodrige ek Angle. Angle so striktir gramatikal li preske idantik ar Kreol-Morisien.

Eski Kreol-Morisien se lang nasional san ki li vreman enn lang nasional ?

Kreol-Morisien se lang nasional defakto. Ou ena plizier liv relizie ki finn tradir an Kreol-Morisien, dan bann legliz e moske mem bann pret pe fer sermon an Kreol-Morisien. An 1967 mo retournn Moris, an 1968 mo fer enn resansman kot mo dekouver ki 55 % popilasion koz Kreol-Mo- risien alor ki 45 % popilasion koz Bhojpuri. Zordi, dapre bann sif ofisiel, 90 % popilasion koz Kreol-Morisien alor ki zis 5 % popilasion koz Bhojpuri. Bhojpuri se enn lang ki pe disparet e ki pe mor.

Pou ki rezon ou panse Bhojpuri pe disparet ?

Kan enn lang li perdi so bann expresion, e sertin fwa bann expresion vital, sa lang-la li lor enn deklin e sa deklin-la amenn so disparision. Moris se enn pei kreolofonn, se enn pei ki ena so prop lakwizinn kreol, so prop lamizik kreol, so prop infrastriktir kreol. Lepok lontan, bann lakaz ti an form enn bato anba-lao.

Moris se enn Leta ki pankor kiltiv sa santiman nasional la. Se avek enn kiltir komin ki nou kapav vinn enn nasion, me nou ape blie ki ena enn travay inportan pou fer, afin ki nou konstrir lavenir. Enn nasion se enn lepep ki ena enn listwar, bann valer ek bann proze an komin.

An 1970, MMM, enn parti politik kot ou ti enn manb fondater, finn met promosion lang Kreol-Morisien dan so manifes elektoral. Ou panse ki bann lezot parti politik bizin azout sa zot osi ?

Wi me fode pa blie ki MMMSP so manifes elektoral ti antierman an Kreol-Morisien. Fode nou ena bann zenn ki pou pran relev apre nou e ki zot pa konsider Kreol-Morisien kouma enn Franse kas-kase.

An 2021, Profeser Arnaud Carpooran finn dir ki pa zordi pa dime pou bizin ena enn lim nasional an Kreol Morisien. Ou partaz sol opinion ?

Mo finn fini fer sa depi lontan. Si ou al lor mo sitweb : boukiebanane.com, ou pou trouve mo finn fini tradir li an Kreol-Morisien e mo ti deza sant li tou. Lor sa mo dakor ek Profeser Arnaud Carpooran.

Mo bizin dir osi ki an 1982, kan ti ena 60-0, ti ena enn tantativ pou tradir lim nasional an Kreol-Morisien, par Rama Poonoosamy, ki ti minis kiltir. Paul Bérenger ti Premie-minis par interim e kan Anerood Jugnauth retournn Moris, sa tradiksion la ti fer polemik akoz finn realize ki pann fer mansion Bondie okenn plas dan lim nasional-la. Eski ti enn sinp erer sa ? Non. Ena bann rezon kifer bann-la pa finn inklir Bondie ladan. Me dan mwa mo lim nasional ki mo finn tradir, mo finn inklir Bondie ladan.

Enn dernier mo ?

Zordi mo pe milit pou ki dimounn gagn akse ek delwil CBD. Ou ena preske 100 000 morisien ki pe soufer zordi, mwasi mo parmi, e pe bizin aval konprime par pogne. Mo finn amenn boukou konba depi lindepandans, e mo panse mo pe livre mo dernier konba akoz mo soufer depi sindrom pos-polio. Kanabis medikal kapav ed sa bann dimounn ki pe soufer la e bizin fer li vinn aksesib pou zot.

Zuhayr Dhunny


IM NASIONAL MORISIEN Par Dev Virahsawmy


Bondie beni twa Mama,
Nou Mama,
nou Later Sakre.
To bote li dou,
To parfen li dou,
To tini nou ansam Kouma
enn pep,
Enn sel nasion
Dan lape, lazistis, liberte.
Zoli Mama,
Bondie beni twa
Toultan, toultan, toultan.